Običajno vaginalna vnetja nastanejo zaradi porušenega ravnovesja med koristnimi in škodljivimi mikroorganizmi v nožnici. Nožnica namreč ni sterilna, v njej se nahajajo številni mikroorganizmi, ki pri zdravi ženski bivajo v sožitju in ne povzročajo nikakršnih težav. 

Govorimo o normalni vaginalni mikroflori (nožnični mikrobiom), ki zagotavlja zaščito  pred škodljivimi bakterijami, glivicami in drugimi patogeni.  

V zdravem stanju v nožnici prevladujejo mlečnokislinske bakterije (laktobacili),  kot so Lactobacillus crispatus, Lactobacillus jenseni, Lactobacillus gasseri, Lactobacilus iners. Te bakterije iz glikogena, ki ga proizvajajo epitelijske celice nožnične sluznice, proizvajajo mlečno kislino, ki znižuje pH v nožnici , kar ustvarja neugodno okolje za rast škodljivih mikroorganizmov. Običajen Ph zdrave nožnice je med 3,8-4,5.

Različna življenska obdobja in nagnjenost k vaginalnim vnetjem:

Nagnjenost k vaginalnim vnetjem se spreminja v različnih življenskih obdobjih ženske, saj se hormonske spremembe, raven glikogena v nožnični sluznici, pH nožnice, vaginalna mikroflora in imunski sistem skozi življenje spreminjajo.

Ker je raven glikogena, ki je hrana za mlečnokislinske bakterije, odvisna od ravni estrogena v telesu, se njegova količina spreminja že  med samim menstruacijskim ciklusom, nosečnostjo in menopavzo.

OTROŠTVO PRED PUBERTETO

V tem obdobju so ravni estrogena nizke, posledično so nizke ravni glikogena, zato ni optimalnih pogojev za rast laktobacilov. Posledično je Ph v nožnici v otroštvu višji, bližje nevtralnemu, okoli 6-7. Deklice so zaradi nevtralnega Ph bolj dovzetne za okužbe.

PUBERTETA IN REPRODUKTIVNO OBDOBJE

V tem obdobju se raven estrogena  zelo poveča, kar spodbudi proizvodnjo glikogena, kar omogoča rast laktobacilov in nižji pH med 3,8 in 4,5. Posledično imajo ženske večjo zaščito pred patogenimi mikroorganizmi. Višje ravni estrogena, na primer med ovulacijo, povečujejo proizvodnjo glikogena, kar še dodatno spodbuja zaščitno vlogo laktobacilov.

Različni dejavniki pa lahko to ravnovesje porušijo. Stres, uporaba antibiotikov, nepravilna prehrana, menstrualna kri, semenska tekočina in še nekateri drugi dejavniki spremenijo vaginalni mikrobiom in posledično pH nožnice, kar lahko povzroči vaginalno vnetje.

NOSEČNOST

Raven estrogena je v času nosečnosti še višja, kar privede do povečanega izločanja glikogena, visoke ravni pa zagotavljajo še boljše pogoje za laktobacile, kar dodatno poveča zaščito pred patogeni. Kljub temu, pa imajo nosečnice kar pogosta vaginalna vnetja. V nosečnosti je namreč imunski sistem oslabljen, da telo ne zavrne ploda kot tujka, kar zmanjša sposobnost telesa za boj proti okužbam. Poleg tega je zaradi hormonskih sprememb v nosečnosti povečan fiziološki izcedek v nožnici, kar ustvarja toplo in vlažno okolje, ki je zopet idealno za razrast glivic in bakterij.

MENOPAVZA in POSTMENOPAVZA

V obdobju peri/menopavze raven estrogena močno pade, kar vodi do zmanjšane proizvodnje glikogena v nožnici, pH nožnice se zviša na 5-7 zato so ženske bolj dovzetne za okužbe.

Pogosto pa v tem obdobju srbečica in pekoč občutek nista posledica vnetja spolovila, ampak urogenitalne atrofije. Zaradi padca estrogena pride do zmanjšane prekrvavitve in prožnosti tkiva, kar se kaže kot suha nožnica, srbenje in pekoč občutek, lahko tudi bolečine ob spolnem odnosu. Tako stanje potrebuje drugačno svetovanje in zdravljenje.

Vrste vaginalnih vnetij

Vaginalna vnetja lahko povzročajo spolno prenosljivi mikroorganizmi, še bolj pogosto pa so vzrok za vaginalna vnetja različni dejavniki, kot so uporaba antibiotikov, hormonska nihanja, stres, nepravilna higiena, neprimerna prehrana , nezaščiteni spolni odnosi…

1.Vnetja, ki so povezana z spolno prenosljivimi mikroorganizmi:

Pogosti povzročitelji spolno prenosljivih okužb (SPO) so bakterije: Chlamydia trachomatis, ki lahko povzroča neplodnost,  Neisseria gonorrhoeae, ki povzroča gonorejo, Treponema pallidum, ki povzroča sifilis. Pogosta je okužba z Mikoplazmo in Ureoplazmo,  ki pogosto poteka brez simptomov, kar lahko oteži diagnozo in zdravljenje. Kadar pa se simptomi pojavijo, so običajno povezani z vnetji urogenitalnega trakta. Pri ženskah je to nenavaden izcedek iz nožnice, srbenje, pekoč občutek v predelu spolovila, bolečine med spolnim odnosom, bolečine v spodnjem delu trebuha, ki so lahko znak že bolj nevarnega medeničnega vnetja, pekoče uriniranje, krvavitev izven menstruacije ali po spolnem odnosu.

Dokaj pogosta je tudi okužba z parazitom Trichomonas vaginalis, ki povzroča trihomonijazo, ki se kaže z rumeno-zelenkastim izcedkom z neprijetnim vonjem, srbenjem in pekočim uriniranjem. Med ženskami z več spolnimi partnerji je tveganje za trihomonijazo večje, saj se več kot 70% okužb zgodi pri ženskah, ki imajo več kot enega partnerja.

Med virusnimi okužbami pa je najpogostejša okužba z humanimi papilomavirusi (HPV). Večina ljudi v življenju pride v stik z HPV, vendar se okužba pogosto razreši spontano, brez simptomov.  Nekatere vrste HPV po so povezane z genitalnimi bradavicami in rakom materničnega vratu. Med virusnimi povzročitelji je zelo nadležna lahko okužba z Herpes simpleks virusom 1 in 2, ki povzročata mehurčke in razjede v predelu spolovila, ki jih spremlja bolečina in pekoč občutek.  

2. Glivična okužba in bakterijska vaginoza nista »klasična« spolno prenosljiva okužba!

Kandidiaza: Gre za glivično okužbo, ki jo najpogosteje (v približno 80-90%) povzroča glivica Candida albicans.  Najpomembnejši znak glivične okužbe je srbečica zunanjega spolovila in/ali  nožnice in bel, grudast izcedek, prisoten je lahko tudi pekoč občutek in otečeno spolovilo. Pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom glivično okužbo lahko povzročajo tudi Candida glabrata, Candida tropicalis, Candida krusei itd.,  ki so lahko tudi bolj odporne na običajna protiglivična zdravila.

Bakterijska vaginoza (BV): Povzročajo jo predvsem anaerobne bakterije, kot so Gardnerella vaginalis, Prevotella, in Mobiluncus. Simptomi vključujejo predvsem  bolj obilen, obarvan izcedek ter značilen, neprijeten vonj po ribah, ki se lahko okrepi po spolnem odnosu ali med menstruacijo. Prisoten je lahko tudi pekoč občutek ob uriniranju.  Čeprav BV sama po sebi ni nevarna, lahko poveča tveganje za medenično vnetno bolezen, kar lahko vodi do neplodnosti ter zaplete v nosečnosti, kot je prezgodnji porod.

Kaj so probiotiki in  kaj prebiotiki?

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki ob zadostnem uživanju koristno vplivajo na zdravje. Probiotiki kot so laktobacili, pomagajo vzdrževati kislost nožnične sluznice, s čimer zmanjšujejo možnosti za rast škodljivih bakterij. Študije so pokazale, da peroralno uživanje probiotikov ali uporaba vaginalnih probiotikov (npr Lactobacillus rhamnosus in Lactobacillus reuteri) lahko pripomore k obnavljanju zdrave vaginalne flore in zmanjša ponavljajoče se okužbe, kot sta bakterijska vaginoza in kandidiaza.

Prebiotiki so snovi, ki hranijo koristne bakterie, kar omogoča njihovo rast in aktivnost. V nožnici prebiotiki pomagajo mlečnokislinskim bakterijam pri proizvodnji mlečne kisline in vzdrževanju nizkega PH. Vključujejo predvsem frukto-oligosaharide, kot je inulin, ki se lahko dodaja kot dodatek k prehrani ali lokalno kot del vaginalnih gelov ali supozitorijev. Naravno je prisoten v cikoriji, česnu, čebuli, v poru, korenju…

Ali je ob vaginalnem vnetju večje tveganje za vnetje sečnega mehurja-cistitis?

Res je, ob vnetju nožnice imamo tudi večje možnosti, da istočasno zbolimo tudi za vnetjem sečnega mehurja.

Črevo, vagina in sečnica so namreč anatomsko zelo blizu, zato lahko bakterije, ki povzročajo vaginalno vnetje, zlahka preidejo v sečnico in povzročajo vnetje mehurja. Poleg tega vaginalno vnetje oslabi lokalni imunski sistem, kar lahko poveča občutljivost na okužbe mehurja.

 Vnetje mehurja ali cistitis je pogosto bolezensko stanje, ki običajno prizadane ženske. Statistika kaže, da se je vsaka peta ženska vsaj enkrat v življenju soočila s tovrstnim vnetjem, pri kar četrtini pa se je vnetje še večkrat ponovilo ali prešlo celo v kronično obliko. Razlog je v krajši sečnici pri nežnejšem spolu, kar bakterijam olajša  dostop do mehurja. Vnetje mehurja najpogosteje povzroča okužba z bakterijo Escherichio coli, ki je običajno prisotna v našem črevesju in posledično v blatu, od koder z lahkoto zaide v nožnico ter sečnico in naprej v sečni mehur.

 Z ustreznimi ukrepi lahko ponovna ali ponavljajoča vnetja sečil  učinkovito preprečimo. Potrebno se je držati vseh pravil, ki preprečujejo pojav vaginalnih vnetij. Poleg tega pa je pomembna še zadostna hidracija, predvsem povečan vnos vode, saj  tekočina spira bakterije iz mehurja. Priporoča se pitje brusničnega soka ali zobanje brusnic. Brusnice namreč vsebujejo snovi, ki bakterijam preprečujejo vezavo na stene mehurja in vsebujejo veliko vitamina C, ki ustvarja neugodno, kislo okolje, v katerem se bakterije narade zadržujejo. Poleg tega pa na tržišču obstajajo produkti z D-manozo, ki je naravni sladkor, ki  preprečuje, da bi se patogene klice, ki zaidejo v sečni mehur vezale na steno mehurja in sečil. Bakterije se namreč vežejo na molekule D-manoze, ki se nato ob uriniranju izločijo in zmanjšajo možnost vnetja.

Če zaključim, skrb za zdravo nožnično mikrofloro nas poleg tega, da nas obvaruje pred vaginalnimi vnetji ščiti tudi pred vnetjem sečnega mehurja.